Category: Neuvrščeni

 

VDC: 10. sezona treningov

Začela se je jubilejna 10. sezona treningov, tako učenci kot varovanci VDC-jev so prikazali neverjeten zagon in upamo, da bo tudi ta sezona potekala v dobrem vzdušju. Priča smo novim udeležencem, ki se veselijo vzajemnega sodelovanja. Kot običajno, pred nami so še štirje treningi na omenjenih lokacija, v mesecu juniju pa bomo postregli z 12. revijalno tekmo.

2. mednarodni košarkarski turnir KRAS 2019

Včeraj smo bili priča novem neprecenljivemu dogodku. Varstveno delovni center Nova Gorica je gostoval na mednarodnem košarkarskem turnirju v Dornberku, kjer so se pomerile ekipe (U13 fantje) ŠKD KRAS, KK Ajdovščina, KK Nova Gorica mladi, KK Bor Trst (Italija), KK RI-BASKET (Hrvaška) in KK Lider (BIH).
Pred finalno tekmo so nastopili VDC Nova Gorica in skupaj s trenerji omenjenih ekip odigrali revijalno tekmo. Spodbuda s tribun je bila neverjetna, ob glasbi pa smo imeli tudi predstavitev projekta na velikem ekranu :). Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili organizatorju za sprejem, bilo nam je v veliko čast sodelovati na tovrstnem dogodku.

22.Sončkov dan – poslovilna tekma Dragiše Drobnjaka

V nedeljo 2.decembra je v Novi Gorici potekal 22. Sončkov dan. Mednarodni košarkarski turnir za mlade nadobudneže je za konec popestrila poslovilna tekma Dragiše Drobnjaka, ambasadorja projekta ŽIVLJENJE JE KOŠARKA. Kako je vse skupaj potekalo si poglejte v priloženi fotogaleriji.

Dragiša Drobnjak osvojil Superpokal

Škofja Loka – Po osvojitvi naslova prvaka Lige Telemach je košarkarjem Tajfuna uspel še en veliki met. Na tekmi Superpokala Slovenije 2015 so z 72:60 premagali Krko in tako prvič v zgodovini kluba osvojili ta naslov. Kapetan ekipe in ambasador dobrodelnega projekta Dragiša Drobnjak je tako v svoji karieri osvojil še eno prestižno lovoriko. Čestitke!!!

12039265_962014790525773_336119005715257446_n

FOTO: Poletni športni kamp v Dolini (Italija)

Od 15. junija poteka v Športnem centru Klabian v Dolini Poletni športni center, ki ga prireja AŠD Breg pod pokroviteljstvom Občine Dolina. Kamp traja tri tedne (do 3. julija od 8.30 do 16.30)) in je v treh izmenah prijavljenih okoli 90 tečajnikov in tečajnic.
Vodja kampa je Robi Jakomin, vaditelji: za odbojko Irina Pertot in Katja Spetič, za nogomet Erik Kuret, za košarko Siniša Drobnjak, za otroke iz vrtca Irina Pettirosso.
Poleg košarke, nogometa in odbojke so udeležencem kampa na voljo še delavnice, poligoni, vodne igre,kopanje na morju in pohodi.

FullSizeRender

RASTEM S KNJIGO

Tudi to se zgodi. Srečala sta se knjiga in žoga med pripravami slovenske moške reprezentance pred svetovnim prvenstvom v Španiji 2014. Fantje so se sproščali s knjigami po napornih treningih, saj s tem želijo tudi opozoriti na pomen bralne pismenosti pri otrocih in mladostnikih.

Rastem s knjigo je nacionalni projekt, ki spodbuja bralno kulturo med mladimi in vsako leto se pričenja 8. septembra, ob mednarodnem dnevu pismenosti. V šolskem letu 2014/15 se bo že devetič izvajal v osnovni šoli in petič v srednji šoli. Projekt vodi Javna agencija za knjigo RS (JAK). Več o projektu si lahko preberete tukaj .

DSC19784

 

Foto: KZS – Aleš Fevžer

GAŠPER SLUGA o letošnjem EP U16

529463f31eKo me je selektor Stojan Fink poklical in povabil k sodelovanju sem se zavedal, da nas čaka naporno pripravljalno obdobje, hkrati pa sem bil vesel in ponosen, da bom lahko še drugo leto zapored sodeloval v ženski kadetski reprezentanci. Na EP smo odšli s ciljem, da se prebijemo med 8 najboljših držav, čeprav sta bili v skupini (poleg Estonije in Avstrije) Nemčija in Litva, ki sta veljali za favorita prvenstva. Po zmagah nad Estonijo in Avstrijo ter porazu proti Nemčiji nas je čakal medsebojni obračun z Litvo za preboj med 8 najboljših. Dekleta so ravno takrat odigrala eno najboljših tekem na prvenstvu in zasluženo prišla do zmage. V drugem delu smo nato ugnali še ekipi Ukrajine in Bolgarije ter se (za veliko večino poznavalcev) nepričakovano uvrstili v polfinalne EP divizije B. Proti fizično močnejšim Angležinjam smo bili najmanj enakovreden nasprotnik, a nam je ob koncu tekme zmanjkalo nekaj športne sreče. Poškodbe in ena odigrana tekma več na prvenstvu, nas je v tekmi za 3. mesto stala zmage. V prvem polčasu smo proti zelo dobri ekipi iz dežele tulipanov še držali visok tempo igre, nato pa povsem padli in Nizozemska se je zasluženo veselila brona. Ostaja malce grenkega priokusa, ker nismo uspeli priti do medalje in se posledično uvrstiti v A divizijo, a vseeno gre za lep rezultat na katerega smo ponosni.

77a07c98dd

Maja Jakobčič o letošnjem EP U18

{E0187B62-77EF-4072-81D6-0BE501150C1E}flexible

Za mano je še eno prvenstvo in s tem še ena neprecenljiva izkušnja. Po letošnji naporni sezoni je bil izbor v reprezentanco nagrada za trdo delo in potrditev, da sem na pravi poti. Vem, da je bilo zastopanje barv Slovenije v ponos celotni naši ekipi. Na evropskem prvenstvu se igra bolj fizična, hitra, agresivna košarka in nasploh košarka na višjem nivoju. Preizkusiš se lahko v različnih stilih košarke, ki jih igrajo po drugih državah. Na prvih tekmah smo nasprotnice presenetile in odigrale odlično tekmo proti Franciji. Sledil je rahel padec v igri in s tem nam je iz rok ušlo četrtfinale. Na koncu smo zasedle 10. mesto. Kljub temu, da našega cilja nismo dosegle, sem več kot ponosna na svojo ekipo.

10527274_829941257018377_283893154464050103_n

MU13: Razpored tekem v novi sezoni

images

Košarkarska zveza Slovenije je pripravila urnik tekem za 1.del za mlajše pionirje U13 (letnik 2002-2005). V skupini J (2.liga) se bodo košarkarji iz Kopra pomerili z naslednjimi ekipami: PARKLJI B, AJDOVŠČINA B in GLOBUS. Razpored je naslednji:

fantje u13 razpored

KOLUMNA: Otrok, zadnje upanje države in staršev

Delovni dan. Enak kot vsak predhodni, a upoštevajoč ekonomsko sliko naše domovine v svetu, drugačen od vsakega naslednjega. Delovna mesta v razredčenih tovarnah in nabito polnem državnem aparatu so že zasedena. Tu ni krivih, le manj in bolj zaskrbljeni. Tako, kot petindevedeset odstotkov ljudi na svetu delajo to kar morajo in nikakor ne tistega o čemer so nekoč, ne tako davno sanjali. Zdi se nam, da delajo vneto, da bi preživeli. Ne, oni delajo vneto, da bi pozabili na strah, da slišijo obvestilo, da država socialnega miru ni več v stanju kupovati. Številni upokojenci že molijo z glavami skozi okna v prazne ulice. Večina njih je budna že od šestih zjutraj čakajoč, da se dan končno že prične. Nekateri so se mladi upokojili in zato niso zmatrani. Drugi pa, ker jim ne dajo spati male pokojnine. In ko se zdi vse sivo, se pred njimi pojavijo karavane tridesetletnih mamic, ki v vozičkih prevažajo naše mlade upe. Upanje, da si bomo lahko privoščili še kakšen kos oblačila, počitnice, pametni telefon in kavico, ostaja. Živi smo. Če imamo za našteto, bo tudi za položnice. Tu so novi mali bodoči davkoplačevalci na poti, da zavzamejo senčna mesta. Vsaj zdaj, kajti tam v prihodnosti jim ne bo lahko.

Upoštevajoč paradigmo, da je potrebno vselej, ko je to mogoče združiti ugodno s koristnim, so mamice tu iz dveh razlogov: klepeta in igranja otrok. Rajglje, ki v povprečju izustijo dvajsettisoč besed dnevno v primerjavi z moškimi sedemtisočimi, so spet na kraju zločina. Enako kot nekoč na klopcah za šolami; le s to razliko, da sedaj ne dolbejo s šestilom svojega imena poleg imena tistega, za katerega se itak niso poročile. Zbirale so med intelektualci, bebci in žrebci. Koliko je tenka linija med navedenimi kategorijami se bo pokazalo že čez nekaj let, ko bodo štiri od šestih mam bolj ali manj uspešne ločenke. Otroci pa se bodo bolj ali manj prilagodili. Kaj zdaj? Življenje je pač Gausova krivulja, v glavnem sivo, nekaj pa je tudi trpljenja in veselja.

Mame kot gladiatorji razlagajo o napornih rojstvih, trebušnih krčih, previjanju, bruhanju in tantalovih mukah, na katere so jih vrgli mali nepridipravi. »Prvi in zadnji« odmeva iz njihovih ust. In ravno, ko pomisliš da so Bin Laden in njegova bratovščina amaterji v primerjavi z enoletnim otrokom ter, da bi jih morali že kot takšne obdavčiti, jih te iste mame začnejo na vsa usta hvaliti. Ni jih treba soditi. To so mame, vsi jih imamo, poleg tega pa je shizofrenija itak ena od vsakdanjih popotnic naše družbe. Moj je indigo, pravijo. Amon že pozna vse barve, najbolj pri srcu pa mu je rdeča, barva ljubezni. Pri letu in pol starosti je res skoraj neverjetno, da bi poznal vse barve, saj se faza razvoja barv pri otroku prične šele s tretjim letom starosti. Mogoče je res nadarjen, a uporaba določene barve opisuje čustveno življenje otroka, pri čemer rdeča predstavlja agresivnost. Ampak mama je prepričana, da vzgaja novega Piccasa. Zakaj ravno njega, zakaj ne Van Gogha ali Cezanna? Ker je prvemu za razliko od slednjih uspelo doseči svetovno slavo in bogastvo že v času svojega življenja. Moj Tristan pozna že vse črke, pripomni druga. Mali Goethe, sto posto. Moja Nali obožuje zvok violine? Če to ni Vanesa Mae. Moj je dva tedna nazaj vzel v roke lopar, kar tako sam od sebe. Đoković bo mali za malega. A tvoj Jaš je pa skoz v pesku? In res, mali koplje manj z lopato, bolj z rokami. Vsake toliko da nekaj peska tudi v usta. Evo ga, pravi pravcati otrok. In ravno ko pomislim, da ni vse tako črno in je še upanje za to zahojeno človeštvo, mama izusti: z možem sva oba arhitekta. Novi Plečnik na obzorju. Da bi bil otrok gradbenik, tam neki fizikalec – si ti na glavo padel?!

Danes mora vsak otrok končati fakulteto ali vsaj bolonjski magisterij, drugače se ga starši lahko kaj hitro odrečejo. Zavrnitve staršev pa je otrok najbolj strah. Ni važen smisel, važen je cilj. In prav cilj opravičuje vsa sredstva s katerimi se služijo starši, da bi naredili svojega otroka uspešnega. A kaj, ko bi otroku dopustili otroštvo in mu ne vsiljevali norm odraslih? Kaj ko bi jih imeli »samo« radi? Mogoče bi bili otroci mnogo uspešnejši, če bi jim pustili razvijati domišljlijo in jih ne uokvirjali v svoje načrte?

Spomnim se preverjenega vira, izkušene vzgojiteljice, mati mojega znanca, ki je pri vprašanju starša o nadpovprečni nadarjenosti njegovega otroka, vedno sprva debelo pogledala, potem pa se panično nasmejala. Namreč starši so bili prepričani, da je njihov otrok bolj poseben od vseh drugih, sama pa je imela v tridesetih letih prakse le enega nadpovprečno talentiranega otroka. Tudi mene tako, kot vas zanima kdo neki je to bil, a je po vsej verjetnosti že emigriral nekam v tujino. Danes vzgojiteljice in učitelji govorijo v glavnem tisto, kar starši želijo slišati.

Verjetno do zdaj niste opazili pisane palete otroških imen, med katerimi ni nobenega avtohtono slovenskega in tudi slovanskega ne. Zakaj pa bi tudi bilo, ko pa je svet postal ena sama globalna vas. Vsi se boste strinjali, da ne more biti slavnemu hokejistu ime Anže. Kako bi to zgledalo, da mu cela dvorana vzklika Anže. Košarkarja Goran in Zoran? Pajade. To enostavno ne more biti kul. Ali pa, da je vaše dete slavni režiser Tomaž? To res ne bi bilo v redu, čeprav bi to ob zadostni dozi tablet še nekako prenesli. Tam neki zahojeni Jože, ta pa res nima nikakršne realne osnove, da bi gradil sklednje, kaj šele, da bi projektiral čudovite spomenike, mostove in stavbe?! O izumitelju Janezu (Puh) pa je brezveze sploh govoriti. Ne in še enkrat ne! Če ima posebno ime, potem ni dvoma, da je otrok poseben. In kot takšen ima zagotovo boljše predispozicije za uspešno kariero. Ja, sigurno.

AVTOR: Nenad Vladić
10515169_323235304519150_2830686539157333272_o